Požar, tehnična okvara, izpad ključnih sistemov, izpust nevarne snovi, naravna nesreča ali drug izredni dogodek lahko v nekaj minutah pomembno vpliva na ljudi, proizvodnjo in poslovanje.
Vseh dogodkov ne moremo preprečiti, lahko pa pomembno zmanjšamo njihovo verjetnost in predvsem njihove posledice.
Pri tem pa ni dovolj, da imamo izdelane načrte.
Izkušnje kažejo, da zaposleni pogosto poznajo svoje delovno okolje precej bolje kot varnostne načrte in delovanje posameznih sistemov. Vodje proizvodnje, tehnični direktorji, vzdrževalci in drugi odgovorni sicer pogosto dobro poznajo tehnologijo, procese in nekatere nevarnosti, vendar je poznavanje celotnega sistema odzivanja na izredni dogodek precej bolj omejeno.
Ob dejanskem dogodku se zato večina zaposlenih praviloma umakne, kot je predvideno. To je pomemben in pravilen del njihovega ukrepanja. Vendar se s tem odziv podjetja oz. organizacije ne konča.
Intervencijske službe, ki pridejo na pomoč, potrebujejo informacije o objektu, tehnologiji, nevarnostih, energetskih virih, nevarnih snoveh in dogajanju pred njihovim prihodom. Te informacije pa najbolje poznajo ljudje v podjetju oz. organizaciji.
Prav tukaj nastane sivo polje med podjetjem oz. organizacijo in intervencijskimi službami – prostor, v katerem mora nekdo povezati poznavanje podjetja oz. organizacije z delovanjem gasilcev, reševalcev in drugih služb zaščite in reševanja.
Zato se pripravljenost na izredni dogodek ne začne šele takrat, ko zazveni alarm. Začne se že pri projektiranju objekta in tehnologije, nadaljuje pri izvedbi, nadzoru in primopredaji ter šele nato pri uporabi. Ljudje, ki bodo objekt uporabljali in zanj odgovarjali, morajo razumeti njegove sisteme, njihove funkcije in možne nevarnosti.
Enako pomembno je, da podjetje oz. organizacija svoje načrte tudi preverja. Različni dogodki zahtevajo različne odzive – požar ni enak izpustu nevarne snovi, tehnični okvari ali izpadu električne energije. Zato samo poznavanje enega postopka ni dovolj. Potrebno je preigravanje različnih scenarijev, preverjanje načrtov in praktično usposabljanje ljudi.
Prav vaje pogosto pokažejo tisto, česar dokumentacija ne pokaže:
- kdo ne pozna svoje naloge,
- katere informacije manjkajo,
- kje so nejasne odgovornosti in
- kateri postopki v praksi niso izvedljivi.
Največja vrednost takšnega preverjanja pa je v tem, da ugotovljene pomanjkljivosti odpravimo, še preden jih odkrije resnični dogodek.
Iz teh izkušenj je nastalo tudi strokovno izobraževanje na temo Upravljanje IZREDNIH SITUACIJ v podjetju oz. organizaciji in okolju, ki bo izvedeno 23. oktobra 2026. Več informacij >>>
Namen ni, da bi zaposleni postali gasilci ali reševalci, temveč da bi bolje razumeli:
- svojo vlogo pri obvladovanju izrednega dogodka,
- delovanje varnostnih sistemov,
- možne scenarije,
- sodelovanje z intervencijskimi službami in pa
- nadaljevanje z vzpostavljnajem zopet v normalno stanje oz. delovanje.
Pripravljeno podjetje oz. organizacija zato ni tisto, ki ima največ dokumentov. Pripravljeno je tisto, ki svoje načrte pozna, jih zna uporabiti, preverja njihovo učinkovitost in se iz ugotovljenih pomanjkljivosti nenehno uči.
Najcenejši in najvarnejši čas za odkrivanje napake v načrtu je takrat, ko še ni prišlo do dogodka.
Avtor:
Borut Lončarevič, specialist managementa
Specialist managementa, je zaključil specializacijo s področja managementa na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Pri svojem delu v gospodarstvu je vodil projekte, procese in ekipe ter sodeloval pri zahtevnih organizacijskih in investicijskih projektih. Ima pridobljen IPMA certifikat na ravni A – direktor projekta. Svoje znanje je dodatno nadgrajeval na področjih projektnega managementa, managementa vitkosti in TPM managementa ter drugih področjih organizacije, upravljanja in vodenja.
Njegove managerske izkušnje dopolnjuje dolgoletno praktično delo na področju varnosti, zaščite in reševanja, kot visoki gasilski časnik in dolgoletni operativni gasilec, ki opravlja naloge na najvišjem nivoju Gasilske zveze Slovenije. Pri tem je pridobil izkušnje z vodenjem in koordinacijo zahtevnih situacij ter z organiziranjem dela različnih ekip in deležnikov. Kot operativni vodja in koordinator je sodeloval pri številnih zahtevnih intervencijah in naravnih nesrečah, med drugim pri požarih industrijskih in drugih objektov, požarih na Krasu, poplavah, neurjih in drugih izrednih dogodkih.
Je dolgoletni predavatelj in inštruktor strokovnih vsebin ter sodeluje pri strokovnem delu na področju varnosti, zaščite in reševanja.
Njegov pristop temelji na povezovanju managementa, organizacije, upravljanja tveganj in praktičnih izkušenj iz situacij, v katerih je treba hitro oceni.
