Digitalno preoblikovanje prinaša nove poslovne priložnosti, ki jih običajno omogočajo tehnologija in tehnološke inovacije, te pa sprožajo in spodbujajo poslovne inovacije, inovacije poslovnih procesov in modelov ter organiziranosti in sodelovanja. Leta 2020 bo polovica vseh prihodkov izvirala iz digitalnih poslovnih modelov ali kanalov. Različne panoge bo to zajelo v različnih časovnih obdobjih, ker so v različnih razvojnih ciklih in ker imajo kupci za različne panoge različna pričakovanja.
Ocenjevanje digitalne zrelosti nam pomaga razumeti trenutno stopnjo digitalne zrelosti in ugotoviti, kaj počnemo dobro in kje se lahko izboljšamo. Orodje za ocenjevanje digitalne zrelosti organizacijam omogoča, da sami ocenijo svojo stopnjo digitalne zrelosti. Cilj je pridobiti sliko o trenutni stopnji digitalne zrelosti vaše organizacije, ki vam pomaga prepoznati, kaj počnete dobro in kje lahko izboljšate. Orodje vsebuje pet stebrov digitalne zrelosti in pet stopenj zrelosti. Pod vsako stopnjo so navedene značilnosti, ki bi jih pričakovali v organizaciji na tej stopnji digitalne zrelosti.
Digitalizacija poslovanja ni zgolj uvajanje informacijsko komunikacijske tehnologije. Prav tako je zagotavljanje vitkega poslovanja in agilnega delovanja celotnega kolektiva. Podjetja dosegajo različno digitalno zrelost, ki predstavlja izhodišče za izdelavo digitalne strategije in vzpostavljanje agilnega delovnega okolja.
Agilnost kot kompetenca
Agilnost je v dobi digitalizacije poslovanja vedno bolj zaželena kompetenca managerjev, vodij in ključnih zaposlenih. Podjetja uvrščajo agilnost v svoje kompetenčne modele kot eno izmed ključnih komponent. Manifestira se kot sposobnost toleriranja negotovosti, potreba po novih izkušnjah in znanju, prvinska ustvarjalnost, pogum za premagovanje ovir in soočanje z izzivi, kot čustvena inteligenca, kritično konstruktivno razmišljanje, odločno zagovarjanje stališč, jasna vizija in prilagodljivost na spremenljive okoliščine.
Agilnost kot koncept
Agilnost je koncept, ki zahteva skrbno načrtovanje in uvajanje. Zajema prilagajanje procesov in organiziranosti, predvsem pa usposabljanje in razvoj zaposlenih z oblikovanjem ustrezne organizacijske kulture. Za agilno delovanje so potrebni usposobljeni vodje, ki dvigujejo zavzetost, vzpodbujajo sodelovanje zaposlenih, ustrezno komunicirajo in vodijo skupinsko delo, da bi dosegli točno določene rezultate.
Agilno (so)delovanje zaposlenih temelji na stalni komunikaciji, usklajenosti s skupnimi cilji, motivaciji za točno določene rezultate, znanju in uporabi ustreznih orodij. Je časovno omejen pristop k iterativni dostavi storitve ali produkta postopoma od začetka, namesto da poskušamo vse v enem kosu dostaviti ob koncu.
Bistvo agilnega pristopa je učinkovito soočanje s preveliko količino dela in pomanjkanjem časa, ki v kombinaciji z digitalno transformacijo ustvarja poslovno vrednost.
