Javno-zasebno partnerstvo se pogosto predstavlja kot čudežna rešitev za številne neuspele projekte. Žal javno-zasebno partnerstvo ni čudežna formula za reševanje problemov javnega sektorja, lahko pa je učinkovito orodje, ki ob pravilni uporabi prinese pozitivne rezultate v korist vseh, tako za javnega kot zasebnega partnerja ter zlasti uporabnikov, zaradi katerih se projekti izvajajo. Za uspešna partnerstva je potreben strokoven in odgovoren pristop, saj so projekti dolgoročni, vzpostavljena razmerja pa so praviloma kompleksna.V primerjalni literaturi redko zasledimo sistematičen pregled prednosti in slabosti javno-zasebnih partnerstev na enem mestu. Avtorji se namreč pogosto postavijo bodisi na stran »zagovornikov« instituta javno-zasebnega partnerstva ali na stran »nasprotnikov«. Brez ustrezne kritičnosti pa njihovi argumenti praviloma ne delujejo prepričljivo in pogosto dobijo prizvok, da avtor zagovarja določeno stališče predvsem iz ideološkega prepričanja.
Javno-zasebna partnerstva imajo določene prednosti, ki jih lahko pri izvedbi projekta s pridom izkoristimo, pa tudi slabosti, da jih pri izvedbi projekta lahko ustrezno naslovimo in se z njimi ustrezno soočimo.
Recept za uspeh ne obstaja, obstajajo pa napotki in standardni koraki, ki so ključ do uspeha. Pred izvedbo projekta je potrebna jasna opredelitev potreb, pomembna je tudi identifikacija javnega interesa. Ključen je izbor projektov, le-ti naj bodo primerni za izvedbo po modelu javno-zasebnega partnerstva. Nekateri projekti so lahko preprosto preveč zavoženi, preveč kompleksni, preveliki ali premajhni ipd., da bi bili primerni za javno-zasebno partnerstvo. Uspešno javno-zasebno partnerstvo si je tudi težko predstavljati brez kakovostne predhodno izvedene analize trga. Pomembna je sposobnost pogajanja odgovornih za izvedbo projekta.
Javno-zasebna partnerstva bodo uspešna, če bo izveden javni razpis pregleden in konkurenčen. Najbolj primerna so za sektorje, kjer je hitrost sprememb postopna. Uspešna javno-zasebna partnerstva vključujejo porazdelitev tveganj med partnerja, ki naj bo uravnotežena. Pomembna faza, na katero se pogosto pozablja, je nadzor nad izvajanjem pogodbe. Še tako dobra pogodba o javno-zasebnem partnerstvu ne more zagotoviti izvedbe projekta, če vsebina (p)ostane mrtva črka na papirju.
Ob upoštevanju navedenega, lahko javno-zasebna partnerstva predstavljajo učinkovit način za zagotavljanje ključne javne infrastrukture in javnih služb. Pravilno strukturirana javno-zasebna partnerstva ne predstavljajo privatizacije, saj obveznost zagotavljanja javnih služb in javne infrastrukture ter nadzora nad izvajanjem le-teh ostaja na javnem sektorju.
Postopek vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva bo podrobno po korakih predstavljen na strokovnem seminarju: Javno-zasebna partnerstva od A do Ž.
Avtorica:
doc. dr. Petra Ferk, univ. dipl. prav.
