Kombiniranje inovatorskih poti in stilov v podjetniških timih – ključ do uspeh
Vsak človek je unikat. Vsak ima različne načine s katerimi izraža svoje talente, znanje, vrednost in zanimanje. Vsi imamo potenciale, da smo ustvarjalni in inovativni, ampak izražamo jih različno. To v načelu počnemo s štirimi različnimi stili. Vse to izražanje je lahko močno prisotno v podjetju.
Vsak od teh stilov je v osnovi povsem drugačen, a vsi vodijo, če je v podjetju primerna klima in volja, do inovacij in sprememb. Gre za proces, ki ga sestavljajo izziv, iskanje rešitve, njena implementacija in ustvarjanje napredka pri poslovanju. To je mnogo širši koncept kot tisti, kjer človekovo razmišljanje temelji na delitvi človeških možganov na levo (racionalno) in desno (emocionano) polovico.
Inovativni stili so štirje in čeprav se človek navadno najde v enem ali največ dveh od njih, je zelo koristno, če se naučimo razmišljati tudi v stilih, ki nam niso lastni. Ključ je v razmišljanju: kako inovativni bi bili radi in ne kako inovativni smo!
Inovatorske poti so kot rečeno štiri:
- vizioniranje,
- raziskovanje,
- eksperimentiranje in
- spreminjanje.
Vizioniranje je lastno tistim, ki se osredotočajo na končni rezultat in so v veliko pomoč tistim, ki naj bi pripeljali do rezultata. Raziskovanje je značilno za tiste, ki radi vstopajo v neznane svetove in imajo radi stvari, ki jih je težko predvideti. Inovativnemu procesu dajejo pridih avanturizma. Eksperimentiranje imajo v krvi ljudje, ki želijo vse preveriti in preizkusiti. Niso odklonilni do idej, a jih ne sprejmejo, dokler jih ne preverijo. Spreminjanje je lastno tistim, ki se dobro počutijo, kadar korakajo korak pred ostalimi. Radi gradijo na tistem kar že obstaja in je preverjeno. Veliko pripomorejo h kakovosti poslovanja.Za resnično dobro implementiranje inovativnosti v podjetju naj bi bili delovni timi sestavljeni prav iz ljudi, ki imajo različne stile, s pomočjo katerih generirajo inovativne pristope in s tem inovacije.
Spodbujanje inovativnosti v podjetjih – osnova perspektivne podjetniške kulture
O spodbujanju zaposlenih v podjetniških okoljih je bilo napisanega že veliko. Za inovativost pa je kljub temu potrebno poudariti eno neizpodbitno dejstvo, ki ga morajo osvojiti vsi podjetniki, ki želijo na trgu več kot zgolj obstajati in preživeti. Vsa skrivnost je v kulturi podjetja. Ta je bodisi naklonjena tistim, ki razmišljajo in skušajo stvari izpolniti, popraviti ali spremeniti ali pa deluje kot zaprta skrinja, ki je ni mogoče premakniti. Podjetje, ki spodbuja k inovativnosti, dosega nedvomno boljše rezultate in ni ob tem nič bolj “obremenjeno” z nekim dodatnim delom. Običajno odprtost do razvojnih možnosti izvira iz kulture samega direktorja in vodstvenega tima. Če ti prepoznavajo pomen inovatorstva na vseh področjih, potem se zavedajo, da lahko takšen pristop podjetju samo koristi. Zakaj je temu tako? Prvič, podjetje, ki spodbuja k novim idejam, po navadi skuša vključiti v ta proces celoten kolektiv in ne samo razvojni oddelek (če ga ima). Nove pristope zna vplesti v razmišljanja vseh, kar se na koncu izkaže kot vsesplošno sprejetje inovativnih korakov in miselnosti, da so vsi soustvarjalci in graditelji napredka. To ima za posledico tudi večjo željo po realizaciji novosti in vsesplošen občutek vpletenosti. Podjetja, ki so to spoznala, letno od svojih zaposlenih dobijo na stotine zamisli in namigov, ki so vsi potencialne inovacije. Takšen način razmišljanja pa ima še eno pomembno korist – ljudi ne nagrajujemo za njihove prispevke materialno, ampak jim dajemo družbeno veljavo in občutek aktivnega doprinosa k skupnemu napredku.
Inovacijski procesi v podjetju se nikoli ne smejo končati
Navadno podjetja prihajajo na trg z novostmi, izboljšavami, nadgradnjami in podobnim od čas do časa. To je tisto, kar trg zaznava. V samem podjetju pa naj bi bil proces inovativnega razmišljanja in udejanjanja stalnica. Le s takšnim pristopom lahko upamo, da podjetju ne bo zmanjkalo potrebnega konkurenčnega goriva.
Vsakdo je lahko inovator
Če se je nekoč smatralo za inovatorja nekoga, ki se je domislil nečesa povsem novega in doslej neznanega, pa današnje pojmovanj inovativnosti, še posebej v podjetništvu, presega takšno miselnost in vanjo vključuje tudi minimalne spremembe in izboljšave. Pomembno je le, da se te odražajo pozitivno odražajo na poslovanje v najrazličnejših možnih oblikah: večja prodaja, večji dobiček, boljši imidž in ugled, večja stabilnost poslovanja, manjša tržna ranljivost, večja pripadnost podjetju, manjši stroški proizvodnje in poslovanja, skrajšani postopki dela, učinkovitejša organizacijska struktura, večja in širša družbena sprejemljivost itd. V tem smislu je inovator lahko prav vsak od direktorja do skladiščnika, od kadrovika do vratarja, od finančnika do šoferja, od računovodje do snažilke.
Koliko je vredna inovacija
Vrednost inovacije je stvar več nivojev pojmovanja. Če prinese dobiček gre za računovodski izkaz, če poveča sloves podjetja gre za uglednost, če prinese korak pred konkurenco gre za tržno varnost, če jo lahko prodamo gre za področje kapitala. Vse to so vrednosti, ki so izmerljive ali pa tudi ne. Pomembno je, da upoštevamo vse nivoje vrednosti, ki jih inovacije povzročajo in v tem duhu tudi vrednotimo tiste, ki so inovacijo v podjetju generirali.
Podjetja, ki trgu ne prinašajo novosti, so dolgočasna
Obstaja cela armada podjetij, ki funkcionirajo in ob tem ne uvajajo na trg nobenih sprememb, kar marsikoga odvrača od misli, da bi inovativno razmišljanje uvedel v svoje podjetje. Ta podjetja delujejo bodisi v konkurenčno neintenzivnem okolju, bodisi so vezana na določeno teritorialno povpraševanje. V trenutku, pa ko nekdo deluje ali vstopa v konkurenčno okolje, in teh je vedno več, takrat se mora zavedati, da bo uspel in ta uspeh dolgoročno obdržal samo, če bo znal z novostmi in spremembami biti krak pred drugimi, če bo znal izkoristiti neke vrste monopol, ki ga ustvarja inovacijska kultura in udejanjanje. Tako bo žel prednost drugačnega in boljšega.
Ustvarjalnost generira optimizem, optimizem generira srečo. Ustvarite ju tukaj.
Avtor: dr. Andrej Pompe
