Ko odpovedo vse varnostne študije in predvideni ukrepi
Krizni management je področje, ki že v osnovi predstavlja področje zanikanja. Nekaj kar se navadno dogaja v črni kroniki, daleč stran od nas. Ključna je pripravljenost in hiter odziv na nevarnosti, ki nas lahko doletijo v podjetju oz. organizaciji ob nastanku nesreče.
Z razvojem tehnologij in hitrim odzivom industrije na trgu se povečujejo tudi tveganja in škode, ki nastanejo ob različnih nesrečah v industriji in infrastrukturi. Škode nastajajo zaradi poškodb ljudi, opreme, objektov, izdelkov in izpada proizvodnje. Ko nad potekom nesreče izgubimo nadzor, so posledice v ožjem in širšem okolju velike. Kapital je hkrati gonilo razvoja in nevarnost tveganja.
Na tem mestu sledi vprašanje ali so vodilni usposobljeni za vodenje podjetja oz. organizacije ob kriznem dogodku, kako so pripravljeni na hitre reakcije in ključne odločitve. Ali smo v kolektivu preverili, kdo bi lahko bili ključni zaposleni, ki bodo odreagirali trezno v krizni situaciji.
Ko razbijemo mit, da se nam ne more nič zgodit v razmišljanje in načrtovanje, kaj pa če se nam tole zgodi postane situacija nekoliko drugačna. Odpirajo se nova vprašanja, z dobrim in načrtovanim delom pa prihajajo tudi odgovori in rešitve. Rešitvam sledijo načrti in usposabljanja.
Primer 1: Neurje in vetrolom
Delovni dan je bil običajen kot vsi ostali. Procesi in delo je potekalo nemoteno brez večjih težav. Oblaki zunaj, so nakazovali, da se nekaj pripravlja. Sodelavci so zapirali okna in vrata, da bi ne povzročali še dodatnega prepiha. Veter in dež sta se krepila. Več sodelavcev, je pričelo klicat po telefonu, da strešne kupole letijo po zraku, da v skladišče pada dež, da bo vse zmočilo.
Od tu naprej, več ni bil normalen delovni dan. Potrebno je bilo zaustaviti povzročitve dodatne škode, ki je nastajala zaradi dežja, ki je padal skozi polomljene kupole. Preprečiti, dodatno odstranjevanje kupol, ki so še kljubovali močni nevihti. Ekipa, je pričela s kriznim upravljanjem. Prvo poskrbeti za varnost zaposlenih, zmanjšanje škode, premikanje izdelkov na druga mesta, klicanje podjetij, ki se ukvarjajo s krovstvom in gradbeništvo, gasilcem, ki so imeli polne roke dela po celotnem mestu.
Primer 2: Izliv vode v proizvodnji
Ponedeljek, prvi delavci pričnejo prihajati v proizvodnjo, prižigati luči pripravljati opremo. Iz mokrega dela proizvodnje se sliši voda, ki nenadzorovano teče po tleh. Prvi delavci zakoračijo v nekaj centimetrov vode, ki se je razlila po celotni proizvodnji. Tudi tokratni, delovni dan se bo pričel in končal malo drugače. Prične se iskanje vzdrževalcev, ki bi ustavili vodo. Iskanje ljudi, ekip, metel, veder, brisalcev, sesalcev in idej, kako preprečiti škodo, spraviti vodo iz prostorov. Po nekaj konfuznih minutah, se vzpostavi koordinirano vodenje manjših ekip, ki so primerno opremljene za odstranjevanje vode. Po 4 urah intenzivnega dela, je proizvodni obrat očiščen in defekt saniran. Lahko se prične nemotena proizvodnja.
Primer 3: Požar v tovarni
Črn dim se je vil nad tovarno, ko so tja prispele prve reševalne enote. Tehnologija, ki je bila zasnovana za izdelavo izolacijskih plošč je zaradi statike vedno znova povzročala manjše iskrenje, do trenutka ko se požara več ni dalo zaustavit. Nekaj zaposlenih je popečenih, reševalcev poškodovanih.
Požarnih načrtov se ne da pridobiti, gašenje poteka skladno z gasilsko taktiko, vendar se ne prilagaja tehnologiji in prioritetam, ki sledijo iz prostorske postavitve in tehnologije. Komunikacija z zaposlenimi je otežena zaradi poškodb, nepoznavanja tehnologije in prednostnih tehnologij. Po nekaj urah na kraj prispe tudi tehnolog, ki bolje pozna prostore in tehnologije ter poda smernice, ki pomenijo pričetek drugačnega načina gašenja in reševanja.
Primer 4: Eksplozija v kemični tovarni
V lepem sončnem jutru je odjeknila možna detonacija, ki je stresla in pretresla mesto. Nad mestom se je vil gost črni dim iz vseh koncev pa so se proti dimnemu orientirji pričele premikati reševalne enote, katerih sirene so rezale zrak in napovedovale veliko nesrečo.
Zaposleni se v večji meri uspejo evakuirat iz vseh stavb podjetja. Nekateri rešujejo in iščejo kolege, drugi se zbirajo na zbirnih mestih, nekateri ostanejo pogrešani. Sistem aktivacije aktivne požarne zaščite ni odigral svoje vloge, načrti zaščite in reševanja ostanejo v predalih, mesto nesreče je neoznačeno, ni jasno kaj je v različnih posodah. Zaposleni ne vedo kaj je razlog nesreče. Požar se nenadzorovano širi.
Vodstvo podjetja prične s kriznim upravljanjem iz rezervne lokacije, ki ni bila predvidena za tovrstno aktivnost. Povezave med podjetjem so prekinjene, poškodovani so prostori s serverji. Komunikacija med vodjem intervencije in vodstvom podjetja steče.
Podobno se pričenjajo situacije, ki v podjetju oz. organizaciji naznanijo da je potrebno pričeti s kriznim vodenjem oz. ukrepanjem, s katerim se lahko hitro in učinkovito prepreči nadaljnja škoda in izvede dobra sanacija. Veliko je odvisno od uigranosti in usposobljenosti ekipe ter opreme, ki je na voljo. Več scenarijev, kot je preigranih in načrtovanih pred nesrečo, lažje bo ukrepanje ob kriznih dogodkih.
Izobraževanje kriznega vodenja in ukrepanja je lahko osnova za dobro pripravo na nepredvidene dogodke. Več …
Avtor:
Borut Lončarevič, specialist managementa, visoki gasilski časnik
Ne spreglejte:
Izredne situacije | Preventiva, ukrepanje in obvladovanje tveganj v podjetjih oz. organizacijah in okolju | Izdelajte načrt za hitri odziv in sprejemanje pravih odločitev ob izrednih dogodkih, nesrečah, naravni ujmi, kriznih situacijah, …
Strokovnjak in tudi odličen vodja | Razvoj vodstvenih veščin za strokovnjake v vlogi (projektnih) vodij
Obvladovanje ELEKTROSTATIKE v delovnem okolju | V proizvodnji elektronike kot ESD zaščita, v »EX« področjih, tam, kjer so v prostorih in na izdelkih zahteve po tehnični čistoči, v čistih sobah, v prostorih, kjer potekajo dela s prašnimi materiali in tudi v dejavnostih kot so medicina, optika, finomehanika, telekomunikacije, v dejavnostih kjer se predelujejo termoplasti, plastični izdelki, …