Agilni strateški management in management portfelja (agilnih) projektov

Sodobne organizacije vse bolj sledijo načelom vitke proizvodnje, razvitih v japonski Toyoti. Ta načela se osredotočajo na zmanjševanje stvari/nalog, ki ne dodajajo vrednosti (oz. naj jih kupec ne bi plačal):  preveč narejenega, zaloge, čakanje, gibanje, transport, popravila in dodelave, prevelika funkcionalnost in kakovost ter neizkoriščen potencial zaposlenih. Ko govorimo o vitkosti, je govora tako o poslovnih kot proizvodnih procesih. Sprememb procesov se lotevamo z majhnimi koraki (Kaizen) ali projekti, pri tem pa se pogosto sledi metodi Six Sigma.

Ko je govora o projektih, v bistvu poznamo štiri ključne tipe glede na vire (od kod izhajajo oz. kdo bo koristil rezultate). Trije tipi običajno izhajajo iz strateških usmeritev in dolgoročno zagotavljajo korist organizaciji – razvojni (raziskave in razvoj izdelkov in storitev), investicijski (gradnja, vzdrževanje, nakup opreme) in organizacijski (spremembe organiziranosti in delovanja, nove metode dela). Četrti tip projektov izhaja neposredno iz trga – to so prodajni projekti, ki jih podjetja izvajajo za znane kupce na osnovi povpraševanj (razpisov) in pogodbenih razmerij.

To delitev izpostavljamo zaradi zavedanja, da v nekaterih organizacijah lahko obstajajo vsi omenjeni tipi projektov, v nekaterih pa večinoma le slednji. To so npr. podjetja, ki za druge razvijajo programske rešitve (kjer se je v prvi vrsti razvil agilni pristop) ali ponujajo storitve (spletnega) marketinga, kjer se agilnost tudi hitro uveljavlja. Ena od pomembnih predpostavk, ki smo jo zaznali ob proučevanju primerov in literature, pa je, da se je agilni pristop uveljavil predvsem na področjih »virtualnih« rešitev – kjer rezultati projektov niso fizični (stavbe, oprema, izdelki).

Dejavniki izbire (agilnega) strateškega managementa

Slika: Dejavniki izbire (agilnega) strateškega managementa

Organizacije običajno nimajo zadosti ljudi in sredstev, da bi izvedle vse želene projekte. Strateški management na podlagi ocen koristi, stroškov in poslovnih tveganj projekta odloča, katere projekte izvesti in katere ne, ter kateri projekti imajo prednost pri izvedbi. Projektni pristop je organizacijsko orodje, ki zagotavlja učinkovito doseganje želenih rezultatov, da pa se učinkovitost ne slabša ob izvajanju množice projektov (ki jih velikokrat izvajajo isti ljudje), pa skrbi management portfelja projektov.

Strateški management v agilnih organizacijah se po navedbah strokovnjakov razlikuje od tistega v tradicionalnih. Scanlandova (2020) ugotavlja, da odločitev za tradicionalni ali agilni pristop sloni predvsem na pogostosti sprememb na področju delovanja podjetja, kompleksnosti zahtev strank, številu možnih virov prihodkov podjetja, številu konkurentov in v kako inovativni branži delujejo. Bolj, ko so navedeni dejavniki kompleksni, bolj smiselno je izbrati agilni pristop. Po mnenju avtorice se od tradicionalnega razlikuje v treh pomembnih stvareh:

  • pri agilnem pobude za novitete prihajajo od vseh zaposlenih, katerim je tudi sicer omogočeno komentirati predlagane strateške usmeritve (zakaj so za, zakaj proti, pomembnost / nujnost),
  • strateške analize so manj sistematične in natančne (in s tem manj časovno potratne),
  • strateške »delavnice« in s tem posodobitve strateških planov pa so pogostejše (vsaj na pol leta).

Več …

Avtor:
dr. Aljaž Stare

Sistematično usposabljanje projektnih managerjev:

Akademija PROJEKTNEGA managementa - sistematično usposabljanje projektnih managerjev