Naša majska raziskava je pokazala, da v Sloveniji redko najdemo agilne projekte v »čisti« obliki. Pri večini »agilnih« organizacij še vedno najdemo ostanke tradicionalnega necikličnega projektnega dela. Razlogi za to so različni – mogoče so še v fazi prehoda iz tradicionalnega v agilno, mogoče organizacijska kultura in navade ljudi zavirajo vpeljavo novejših pristopov, mogoče ljudje v praksi ne verjamejo povsem v agilnost (ali vsaj ne v vse agilne tehnike), ali pa so ugotovili, da je za njihove projekte najboljši neke vrste kombiniran pristop, hibrid.
Seveda Slovenija v tem pogledu ni nobena izjema, podobno se agilni pristopi uveljavljajo tudi drugod posvetu. Najpogosteje je hibridni pristop sestavljen iz tradicionalnih zaporednih faz (snovanje, priprava, izvedba, zaključevanje), pri čemer izvedba poteka ciklično (glej sliko).
Podrobna opredelitev zahtev (ki sicer lahko poteka ob koncu snovanja, na začetku priprave ali vmes) je razdeljena v dva dela, kar sicer velja tudi za sam Scrum pristop. V prvem »tradicionalnem« delu se opredeli le nabor zahtev, brez podrobnega opisa le-teh, npr. seznam funkcij (zahtevnik, ang. backlog). Na začetkih posameznih sprintov se te zahteve podrobneje opredelijo s pomočjo uporabniških zgodb. Včasih se na začetku izvedbe izdela zasnova izdelka (na sliki »zasnova (modela)«, npr. arhitektura programske opreme), ki jasneje opredeli strukturo končnega izdelka in skupaj z zahtevnikom predstavlja »ogrodje« nabora sprintov razvoja.
Slika: Hibridna izvedba projekta
Plan izvedbe projekta se v fazi priprave opredeli z mejniki in fazami (ki so sestavljene iz ciklov). Za razliko od »čistega« Scruma, kjer lastnik izdelka določa vsebino posameznega sprinta šele na začetku sprinta, se pri hibridnem načinu v fazi priprave določi okvirna vsebina sprintov in vrstni red le-teh, poleg tega pa se jih tudi razvrsti po fazah; ena možnost pa je tudi, da se jih določi šele na začetku posameznih faz. Ključna razlika glede na tradicionalni pristop pa je v tem, da se »mikroplan« aktivnosti sprinta izdela na začetku vsakega sprinta, pri čemer plan pripravijo sami člani tima.
Mimogrede, tudi naša raziskava je pokazala, da ima 85% cikličnih projektov izdelan plan izvedbe ciklov že na začetku projekta, kar bi lahko govorilo o tem, da so projekti v Sloveniji bolj hibridni, kot agilni.
Avtor:
dr. Aljaž Stare
Ne spregljete tudi:
Učinkovita kombinacija agilnih in »klasičnih« metod projektnega managementa – Preizkušeno v dinamičnem in razvijajočem se poslovnem okolju za ustvarjanje dodane vrednosti
Priprava projekta – osnova za učinkovito izvedbo in uspeh projekta – Izdelajte plan svojega projekta pod mentorstvom izkušenega projektnega managerja
Strokovna literatura:
