POHVALA ali KRITIKA kot učinkovito orodje za IZBOLJŠAVE in spodbuda k NAPREDKU
Samo dejstvo, da poznamo jezik in da znamo govoriti, še ni zagotovilo za učinkovito komuniciranje in za doseganje določenega cilja.
Še posebej se to pozna pri kritiki:
- Kako podati kritiko, da bo sprejeta tako kot ste želeli?
- Kako sprejeti kritiko, da jo ne jemljete osebno in da boste od nje imeli korist?
Poglejmo si primer neprimerne kritike v praksi
Janez je bil sodelavec velikega podjetja več kot 20 let, kjer so ga smatrali kot timskega eksperta pri vseh operativnih vprašanjih. Njegov predhodnji vodja je zelo cenil in upošteval njegovo mnenje. Ko pa je prišel novi vodja Jure, pa temu ni bilo več tako. Jure je namreč vsak dan nadzoroval Janeza in ga kritiziral prav v vsem, kar je Janez počel.
Prišlo je do točke, ko je moral Janez poslati Juretu osnutke e-sporočil, preden jih pošlje naprej poslovnim partnerjem. Jure jih je pregledal in popravil minimalne napake ter o tem obvestil Janeza. Potem, ko se je to nekajkrat ponovilo, je Janez utihnil.
˝Nepravilno podajanje in razumevanje povratnih informacij neizogibno vodi do konfliktov.˝
Odločil se je, da bo na sestankih tiho. Naredil bo samo to, kar se od njega zahteva in prav nič več. Janez ni mogel verjeti kaj se je zgodilo z njegovo samopodobo in kako močan vpliv je imela Juretova kritika nanj.
Jure je očitno imel pomanjkanje sposobnosti, da bi kritiko skomuniciral konstruktivno in ni imel dejanskega zavedanja o Janezovem znanju. Vendar tudi Janez ni nikoli prišel do točke, da bi o tem seznanil Jureta. Tako da Janezova bojazen ni nujno samo Juretova krivda.
Ko pride do kritike, sta oba, tako dajalec kot prejemnik kritike, potrebna za ta ˝tango˝.
Z Juretovega zornega kota je bil namen njegove kritike, da pomaga Janezu biti še bolj uspešen. Janez pa nikoli ni zaznal, da ima Jure sploh kakršnokoli zavedanje o njegovem znanju in talentu.
Ta primer nas uči dveh ključnih pravil pri podajanju in prejemanju kritike:
- Dajalec kritike mora preveriti, ali je bila kritika sprejeta tako kot je bila mišljena, in da je njen namen dobronameren in koristen.
- Prejemnik kritike mora biti prepričan, da je dajalec kritike seznanjen z dobrimi informacijami in ima dobre namene.
Ne glede na to ali je zadeva velika ali majhna, ali je napolnjena z dramo ali ne, potreba po občasni kritiki vedno obstaja. Lahko ste prepričani v sledeče: z odlašanjem in izogibanjem komunikacije se situacija ne bo rešila sama od sebe.
Resnica pa je tudi ta, da skoraj nihče ne uživa v kritiki.
Naš cilj je vplivati na spremembo določenega obnašanja prejemnika kritike. Prejemniki kritike lahko spoznajo, kaj lahko naredijo boljše ali drugače, da dosežejo zastavljen cilj.
Za razliko od pohvale, kjer ni potrebe po spremembi, je v kritiki vgrajen mehanizem po spremembi, zato je ključno, da se jo naučimo konstruktivno podati z namenom, da se izvedejo potrebne spremembe. Za to pa je izbira besed ključnega pomena.
Konstruktivno podajanje povratne informacije je veščina, ki se je lahko naučimo.
Pri tem nam je v pomoč odlično komunikacijsko orodje, ki nam služi kot pripomoček v najrazličnejših konfliktnih situacijah, v katerih se znajdemo na delovnem mestu.
Celoten koncept podajanja in prejemanja kritike je strnjen v dva priročna diagrama, ki ju prejmete na odlični praktični delavnici: Konstruktiven FEEDBACK – kako ga podati in sprejeti?!
Prijavite se TUKAJ.
In še nekaj:
»Ni potrebno da resnica boli« 😉
Ne speglejte tudi:
Učinkovita komunikacija s težavnimi strankami oz. sogovorniki | Sodobni pristopi k reševanju konfliktov
POSLUŠANJE- skrivnost odlične komunikacije, dobrih odnosov in poslovnih rezultatov | Tehnike aktivnega poslušanja za bolj učinkovito komunikacijo in preprečevanje konfliktov tudi s prepoznavanjem govorice telesa
Zmanjšajte PERFEKCIONIZEM, zvišajte PRODUKTIVNOST | Spoznajte razloge, zakaj nekdo svoje delo opravlja odlično, vendar je količina opravljenega dela premajhna
TOK PRODUKTIVNOSTI I 6 stebrov učinkovitosti in osredotočenosti pri delu | Productivity Flow za vaš Top Performance
