Konstruktiven FEEDBACK – kako ga podati in sprejeti?!

POHVALA ali KRITIKA kot učinkovito orodje za IZBOLJŠAVE in spodbuda k NAPREDKU
Samo dejstvo, da poznamo jezik in da znamo govoriti, še ni zagotovilo za učinkovito komuniciranje, da lahko dosežemo določeni cilj.

Še posebej se to pozna pri kritiki:

  • Kako podati kritiko, da bo sprejeta tako kot ste želeli?
  • Kako sprejeti kritiko, da jo ne jemljete osebno in boste imeli od nje korist?

Poglejmo si primer neprimerne kritike v praksi

Janez je bil sodelavec velikega finančnega podjetja več kot 20 let. Smatrali so ga kot timskega eksperta pri vseh operativnih vprašanjih. Njegov prejšnji šef je dal zelo veliko na njegovo mnenje. Ko je prišel novi šef Jure, pa temu ni bilo več tako. Jure je namreč vsak dan nadzoroval Janeza in ga kritiziral prav v vsem, kar je Janez počel.

Prišlo je do točke, ko je moral Janez poslati Juretu osnutek e-mailov o osnovnih pisarniških materialih preden jih pošlje naprej. Jure jih je pregledal in Janezu sporočil minimalne napake, ki jih je naredil. Ko se je to nekajkrat zgodilo je Janez utihnil.

˝Nepravilno podajanje in razumevanje povratnih informacij neizogibno vodi do konfliktov.˝

Odločil se je, da se bo prikazal na sestankih, vendar bo tiho in ne bo nič govoril. Naredil bo samo to, kar se od njega zahteva in prav nič več. Janez ni mogel verjeti kaj se je zgodilo z njegovo samopodobo in kako močan vpliv je imela Juretova kritika nanj.

Jure je očitno imel pomanjkanje sposobnosti, da bi skomuniciral koristno kritiko in ni imel dejanskega zavedanja o Janezovem znanju. Vendar tudi Janez ni nikoli prišel do točke, da bi o tem informiral Jureta. Tako da Janezova bojazen ni nujno samo Juretova krivda.

Ko pride do kritike, sta oba, tako dajalec kot prejemnik kritike, potrebna za ta tango.

Z Juretovega zornega kota je lahko bila njegova kritika namenjena tako, da pomaga Janezu biti še bolj uspešen. Janez pa nikoli ni zaznal, da ima Jure sploh kakršnokoli zavedanje o njegovem znanju in talentu.

Ta primer nas uči 2 ključnih pravil pri podajanju in prejemanju kritike:

  1. Dajalec kritike mora preveriti, ali je bila kritika sprejeta tako kot je bila mišljena, in da je njena namera koristna.
  2. Prejemnik kritike mora biti prepričan, da je dajalec kritike seznanjen z dobrimi informacijami in ima dobre namere.

Ne glede na to ali je zadeva velika ali majhna, ali je napolnjena z dramo ali ne, potreba po občasni kritiki vedno obstaja. Lahko ste prepričani v sledeče: Z odlašanjem in izogibanjem komunikacije se situacija ne bo rešila sama od sebe.

Resnica pa je tudi ta, da skoraj nihče ne uživa v kritiki.

Naš cilj je vplivati na spremembo določenega obnašanja prejemnika kritike. Prejemniki kritike lahko spoznajo, kaj lahko naredijo boljše ali drugače, da dosežejo zadan cilj.

Za razliko od pohvale, kjer ni potrebe po spremembi je v kritiki vgrajen mehanizem po spremembi, zato je ključno, da se jo naučimo konstruktivno podati z namenom, da se izvedejo potrebne spremembe. Za to pa je ključnega pomena tudi izbira besed.

Konstruktivno podajanje povratne informacije je veščina, ki se je lahko naučimo.

Pri tem nam pomaga odlično komunikacijsko orodje, ki nam služi kot pripomoček v najrazličnejših konfliktnih situacijah, v katerih se znajdemo na delovnem mestu.

Celoten koncept podajanja in prejemanja kritike je strnjen v dva priročna diagrama, ki ju lahko prejmete na odlični praktični delavnici: Konstruktiven FEEDBACK – kako ga podati in sprejeti?!

Prijavite se TUKAJ.

In še nekaj:

»Ni potrebno da resnica boli« 😉