Kako preprečiti nadvlado perfekcionizma nad nami? Res je, da se načini dela spreminjajo in da se od zaposlenih pričakuje zelo veliko. Smo v času, ko se od vseh zahteva odličnost, kar pomeni odlično opravljati delo, se odlično spoprijemati z vsakodnevnimi izzivi, odlično sprejemati poraze, tudi uspehe. Pa vendar se vse več ljudi zaveda, da odličnost še ne pomeni perfekcionizma, lahko pa tudi. Ni dobro biti perfekcionisti, ker taka osebnostna značilnost otežuje delo. Zaradi takega načina razmišljanja naredimo manj, kot bi, če bi delo sicer opravljali odlično, pa vendar ne na način, kot ga opravljajo tisti, ki sebi in drugim postavljajo pretirano visoka merila in zahteve.
Kaj je perfekcionizem?
To je osebnostna lastnost, za katero je značilna težnja k popolnosti. Če perfekcionistu ne uspe doseči zastavljenega cilje, doživlja prave travme, zelo močna negativna čustva kot so jeza, nemoč, tesnoba, žalost. Počuti se manjvredne. Tisti, ki so nagnjeni k perfekcionizmu, so prepričani, da morajo vse narediti popolno, brez napak in neuspehov.
Še ne dolgo nazaj je bilo tako razmišljanje celo zaželeno. Spomnimo se kako so nas učili … odlično, vendar še ne dovolj. Perfektno … no lahko bi bilo še bolje. In smo pilili svoje delovne zadolžitve, projekte, ponudbe, čas je pa neusmiljeno brzel mimo nas, rezultat pa manjša produktivnost.
Nato so najprej v prodaji in komerciali ugotovili, da obstaja matematično večja verjetnost, da bo izbrana katera izmed večjega števila ponudb, ki so jih posredovali potencialnim strankam, kot če bi poslali izpiljene na primer tri ponudbe.
Iz kje izhaja to pretirano poudarjanje narediti vse brez napak?
Starši smo tisti, ki ga povzročamo. Previsoka pričakovanja do otrok povzroči težnjo k popolnosti. Seveda to nadležno lastnost povzroča tudi temperament, geni, pa vsi s katerimi se srečujemo v dobi odraščanja, učitelji, vrstniki, mediji, sistem, okolje v katerem živimo.
Katere so dimenzije perfekcionizma, ki so posledica vzgoje:
- Zaskrbljenost zaradi napak – negativne reakcije ob napakah in neuspehih;
- Osebni standardi – visoki standardi, cilji in pričakovanja glede lastne neuspešnosti;
- Starševska kritika – pretirano kritični starši in vzgoja
- Pričakovanja staršev – visoki standardi in pričakovanja do posameznikov
- Dvom v dejanja – dvomi, da je sposobne učinkovito opraviti svoje delo
- Organiziranost – pomen, ki ga pripisuje redu in organiziranosti.
10 načinov obvladanja perfekcionizma
- Planirajte realna pričakovanja do sebe in drugih
- Prakticirajte sočutje do samega sebe
- Vedite, da se razvijate vsak dan
- Fokusirajte se na vaš karakter ne na nenehne dosežke
- Uživajte v procesu dela ne samo v doseženih rezultatih
- Bodite odkriti do samega sebe in ne bodite odvisni od mnenja drugih
- Otresite se lastnih negativnih misli
- Dovolite sebi, da kakšno nalogo ne naredite perfektno
- Namesto, da se kar naprej primerjate z drugimi, se osredotočite na lastne pozitivne lastnosti
- Začnite ceniti prav vaš nepopoln jaz
- Ko nekaj ne naredite tako kot ste si zamislili, se vprašajte, kaj se lahko iz take situacije naučite, zakaj je pravzaprav taka situacija zaželjena.
Potreba po popolnosti vodi do depresij, anksioznosti, motenj hranjenja in drugih zdravstvenih težav. Prav zaradi teh motenj smo nato manj produktivni.
Perfekcionizem lahko vodi do deloholizma, le-ta do izgorelosti
Deloholizem pomeni prisilno potrebo po nenehnem delu, ki je ni mogoče nadzorovati. To je izredno trdo delo, ki je posledica močne in nenadzorovane notranje največkrat lastne prisile, ne prisile vodij. Z delom si skuša zagotoviti potrjevanje drugih, izboljšati samovrednotenje ali pa se izogibati sramu, krivdi.
Takemu posamezniku moramo pomagati, ga podpirati, mu višati samozavest, ga ne grajati. Na napake opozarjali le z metodo »sendvič«.
| Težnja po odličnosti | Perfekcionizem |
| Visoki, vendar stvarni cilji | Nestvarno visoki cilji |
| Zadovoljstvo ob uspehu | Popolnost nedosegljiv ideal, zadovoljstvo ni mogoče |
| Hitro okrevanje po neuspehu | Depresivnost, globoko razočaranje ob neuspehu |
| Zmerna raven anksioznosti in strahu | Močna anksioznost in strah pred neuspehom |
| Sprejemanje kritike | Nesprejemanje kritike |
Ni torej dobro biti:
- pretirano skrben,
- rigiden,
- pretirano točen,
- varčen,
- pedanten,
- stalno zaposlen z delom,
- pretirano zavrt in
- nezmožen sprostitve.
»Svet ne nagrajuje perfekcionistov, nagrajuje tiste, ki naloge končajo«.
»Perfektni ljudje niso realni in realni ljudje niso perfektni«.
Zaradi perfekcionizma nismo produktivni. Kaj to pomeni, da npr. delamo na projektu vendar ga ne dokončamo in pokažemo drugim, ker menimo da še ni dovolj izdelan, ne pošiljamo ponudb, ne predlagamo. Katera načela nam pomagajo pri odpravi perfekcionizma.
Pa da ne bomo samo kritizirali, perfekcionizem ni vedno slab. To je lahko tudi koristna značilnosgt, saj človeka motivira, da se pri doseganju ciljev resnično potrudi. Cilji so resda visoki, vendar stvarni. Če jih človek ne doseže v celoti, sicer ni povsem zadovoljen, ni pa tesnoben in nesrečen, svojo energijo razporeja ustrezno, se ne samoizčrpava preko meje, zato ustrezno obvladuje tudi svoje osebno počutje in zdravje.
Test perfekcionizma:
- Ni prostora za napake. Ko vidite kje kakšno napako, ste prvi, ki se je lotite popravljati.
- Imate specifičen način, glede tega kako želite, da so stvari narejene. Če niso narejene na vaš način, potem niste zadovoljni. To lahko vodi v konflikte s sodelavci.
- Greste na vse ali nič. Ali naredite vse popolno ali pa se dela raje sploh ne lotite.
- Za vas je pomemben samo končni rezultat. Nič vas ne zanima kaj se dogaja tekom delovnega procesa ali kaj je potrebno, da bi dosegli cilj. Zadovoljni ste samo, če dosežete zadan cilj.
- Sami sebe dajete v nič. Kadarkoli gre kaj narobe, pa naj bo to po vaši krivdi ali ne, krivite sami sebe, se počutite slabo in razmišljate o napaki še dolgo časa.
- Postanete depresivni, ko ne dosežete svojih ciljev. Pogosto premlevate o izidih, ki se niso izšli tako, kot ste si predstavljali.
- Imate zelo visoke standarde. Kakršno delo si že zamislite, boste imeli zanj visoke standarde, kar vam pogosto povzroča stres. Na neki točki vas ti standardi začnejo omejevati do te mere, da odlašate z delom do vaših ciljev, saj se bojite, da jih ne boste dosegli.
- Uspeh za vas ni dovolj. Zdi se vam, da karkoli počnete ali dokončate, vedno lahko posegate še po višjih ciljih. To gre preko splošne želje po biti boljši, saj se vam zdi, da ste nesrečni, če si ne zastavljate vedno višjih ciljev. Redko ste zadovoljni s statusom quo.
- Zavlačujete, ker se želite stvari lotiti ˝ob pravem času˝. Vedno čakate, da bo prišel pravi čas, da začnete z delom, ki vas bo vodilo do cilja, čakate, da boste pripravljeni. Svoje delo namreč želite pokazati v kar se da najboljši luči. Slabost je v tem, da pravi trenutek morda nikoli ne pride.
- Konstantno vidite napake tam, kjer jih ostali ne. Včasih so napake resnične, včasih pa si jih zgolj domišljate.
- Ogromne količine časa porabite, da izpopolnite kakšno stvar. Končni cilj je perfekcija, zanjo ste pripravljeni žrtvovati spanec, zasebni čas ali dobro počutje.
Test odvisnosti od dela:
-
- Razmišljam kako bi se lahko izognil drugim obveznostim, da bi imel več časa za delo.
- Delam veliko dlje, kot pa sem v začetku nameraval.
- Delam, da zmanjšam občutek krivde, anksioznosti, nemoči in/ali depresije.
- Ljudje okoli mene so mi že rekli, da zmanjšam obseg dela, vendar jih nisem poslušal.
- Sem pod stresom, če mi je preprečeno, da bi lahko delal.
- Zaradi dela postavljam hobije, prostočasne aktivnosti in/ali telovadbo na zadnja mesta.
- Toliko delam, da je to začelo negativno vplivati na moje zdravje.
Če je večina odgovorov pritrdilna je čas, da nekaj naredite sami zase.
Avtorica:
Nives Fortunat Šircelj, univ. dipl. psih., NLP praktik, NLP mojster
Zmanjšajte PERFEKCIONIZEM, zvišajte PRODUKTIVNOST
Spoznajte razloge, zakaj nekdo svoje delo opravlja odlično, vendar je količina opravljenega dela premajhna
